Dedi Ivo

Če sem se že odločila, da bo šlo za napol (vse napol) fotografski blog, se spodobi, da vam najprej predstavim svoj največji navdih pri moji ljubezni do fotografije.

Začnimo pri koreninah. Dedek Ivo, danes bi jih štel 105, je bil človek, ki za razliko od mene ničesar ni počel napol. Bil je človek velikih in mnogih nazivov, strogih nazorov in kletvic. Ja, kletvic. Moj najbolj živ spomin nanj je, kako za volanom rumene stoenke nori skozi Ljubljano in pri tem mastno preklinja. Na zadnjih sedežih sedeča 4-letna jaz in 6-letni brat sva seveda z vso ukaželjnostjo, ki pritiče tem letom, vpijala izraze kot so preklet vosu, cepec zagamani, opica neumna in ostale izbrane besedne zveze. Podoben besednjak se je razlegal po babičini jedilnici med poročili (namenjeno politikom) in nogometom. Tudi dialogi z mojim očetom niso bili preveč prijazni, kadar se njuna mnenja slučajno niso povsem ujemala. Striček Gugl o njemu žal ne razkrije prav veliko, še najbolj me je nepripravljeno ujelo dejstvo, da je zadnja dva meseca vojne preživel v Dachavu.

Čeprav bi lahko o njemu razpredala še kar nekaj časa, ker je bil res posrečen lik, se vračam nazaj k bistvu. Torej dedek Ivo je bil poleg spoštovanega sodnika, podžupana Ljubljane, predsednika Avto moto zveze, navdušenca nad avtomobili in motorji (v njegovi garaži je bil tudi Harley-Davidson), in tako naprej in nazaj, edini profesionalni fotograf v naši družini.

Tak, katerega fotografije so objavljali v časopisih, na razstavah in še kje. Tak, čigar mnenje se je upoštevalo in znanje delilo naprej. Tak no, po predpisih. Med drugim sem našla tudi tale seznam razstav: http://razume.mg-lj.si/artist.php?id=1421

Na pričujoče fotografije sem nekega jutra slučajno naletela na spletni strani museums.si. Čeprav nisem izrecno prosila za objavo, upam, da se s povezavo na njihovo stran delno odkupim za to morebitno “krajo” avtorskih pravic. Vmes žal ni moje najljubše fotografije, na kateri takrat še mladostna babica sredi travnika v rokah drži ogromen šopek meni (in bojda tudi njej) ljubih ivanjščic. Enkrat jo bom poiskala in spravila v digitalno obliko, do takrat pa tale izsek iz njegovega fotografskega opusa.