Author
ovtsa
Tribute to Irvine Welsh Točno sem vedla kva bo, k me je poklicala. Mislm kmetica se spomne name sam k me kej rab. Al pa k jo en od unih njenih idiotov dampne, da joka pol, sej štekate. Pol pa… Continue Reading →
Včasih te vidim v mestu. S kotičkom očesa ujamem tvoj nasmeh, se obrnem, čeprav vem, da nisi ti. Da nikoli ne boš. Nikoli več. Vidim te, kot bi bilo včeraj, čutim stisk tvoje dlani, slišim tvoje ime, požiram iskrico v… Continue Reading →
Če sem se že odločila, da bo šlo za napol (vse napol) fotografski blog, se spodobi, da vam najprej predstavim svoj največji navdih pri moji ljubezni do fotografije. Začnimo pri koreninah. Dedek Ivo, danes bi jih štel 105, je bil… Continue Reading →